ZGODOVINA PEDAGOŠKE KULTURE V ANTIČNI DOBI

Ali kako je človeški duh rasel iz početka in rase – še sedaj
Velikost:
14 x 20 cm
Tisk:
enobarvni
Število strani:
224
Vezava:
trda vezava
ISBN:
9789616433156
Prodajna koda:
7015
Cena:
15,40 €

Knjiga ZGODOVINA PEDAGOŠKE KULTURE V ANTIČNI DOBI ni izšla za časa avtorjevega življenja, marveč šele 48 let po njegovi smrti. Avtor jo je tako predstavil v svojem predgovoru:

Pričujoča »Zgodovina pedagoške kulture v antični dobi« je zasnovana tako, da ima za neločljiv del svoj »Dostavek«. Reči hočem, da je to, kar prinaša «Dostavek«, v najtesnejši, organski ali živi zvezi z miselno vsebino prvega dela te knjige.

V prvem delu spisa bi naj, kdor ga bere, spoznal, da je res tako, kakor je dejal Eduard Spranger, češ: zgodovina pedagoške kulture kakega naroda je v jedru - zgodovina gospodarskih teženj, političnih vzorov in bojev in pa verskega mišljenja svoje dobe. Vse troje! Se pravi, da se sleherno kaj globlje kulturno vprašanje naroda izkaže, ako mu gremo do dna, kot - pedagoško vprašanje, *to je, da terja odgovor po kakih poteh moramo voditi človeka, posameznika in skupine, – kako ga »vzgajati« in«obrazovati«, oz. prevzgojiti in preobraziti, če nam je do tega, da se dosežejo ti in ti kaj prida cilji. Le v tem smislu umevajoč besede «historia - magistra vitae« (zgodovina je učiteljica o življenju), pridemo na pr. do pravih korenin raznovrstnim «krizam« v življenju narodov, nekdanjim in tudi - sedanjim.*

Kako da eno izmed trojega (gospodarske težnje, politični vzori in boji, versko mišljenje) podaja roko drugemu na terišču vzgajanja in obrazovanja, o tem razmišlja prvi del knjige »Zgodovina pedagoške kulture v antični dobi«. A v »Dostavku« bi naj pred vsem drugim postal očiten konkretni ali dejanski način, kako je ta in oni vzgojnik pa obraznik, oz. veleum vršil oblikovanje antičnega človeka.

Miselni stržen »Dostavku« je torej v tem, da, koder le mogoče, ob danih dejstvih postavi pred bralca «za pokaz« nekoliko tistih »zakladov duha«, ob katerih sta Grk in Rimljan rasla duševno in telesno. Poslovenil in obrazložil pa jih je največ naš veliki mentor ali vodnik po šimih in na moč pisanih poljanah antičnega bitja in žitja - Anton Sovrè. Bodi za svoje nikar ne lahko delo zahvaljen iz polne duše!