PE-FAU IN XX. STOLETJE

PE-FAU IN XX. STOLETJE prav gotovo sodi med najbolj zanimive knjige tovrstnega žanra, ki so izšle v zadnjih letih v slovenskem jeziku. Avtor, Miloš Vauhnik, je brat v javnosti bolj znanega Vladimirja Vauhnika, predvojnega vojaškega atašeja v Berlinu ter organizatorja obveščevalne mreže BBZ v zasedeni Jugoslaviji.

Predvsem je knjiga drugačna od številnih knjig spominov in domoznanskih izdaj, ki so izšle v preteklih letih. Skozi svojo življenjsko izkušnjo je Miloš Vauhnik na svojevrsten in izviren način podal kroniko konca 19. Stoletja in večine 20. stoletja.

Knjiga je razdeljena v pet delov.

Prvi del zajema obdobje Avstro-Ogrske ter je najobsežnejši. Avtor temeljito opisuje družbeno politične razmere v Evropi pred izbruhom 1. svetovne vojne ter vse do njenega konca. V tem delu so spomini in kronika časa še najbolj izenačeni. Nedvomno je prvih 23 let, oz. izkušnja pred in med 1. sv. vojno, najbolj zaznamovalo avtorja. Na številnih mestih se nam zazdi, kot da bi brali prigode dobrega vojaka švejka.

V drugem delu avtor opisuje obdobje Kraljevine SHS. Opiše vrnitev v Maribor, udeležbo v bojih za severno mejo ter družbeno politične razmere do leta 1929. Poseben poudarek je na osvetlitvi pomena generala Maistra ter njegovem delovanju.

Tretji del zajema obdobje Kraljevine Jugoslavije, t.j. od leta 1929 do 1941. V tem delu je težišče na diktaturi kralja Aleksandra, njegovi smrti, naporih kneza Pavla za ohranitev miru in seveda puču 27. aprila 1941.

Nič manj zanimiv ni četrti del, v katerem opisuje obdobje med 2. svetovno vojno. To so poglavja o začetku 2. sv. vojne z napadom na Poljsko, zadnjih dnevih Kraljevine Jugoslavije in njegovi udeležbi v vojni. Posebno zanimiva je pripoved o njegovem bratu polkovniku Vladimirju in vojaških zadevah. V petem delu nam predstavi konec 2. svetovne vojne, kot ga je sam doživel že na začetku svojega dosmrtnega begunstva. V drugih poglavjih nam predstavi skrivnostno knjigo, opiše ustaše po 2. svetovni vojni, Hrvate kot naše sosede. Opiše tudi zaton marksizma in komunizma ter bratovo knjigo. Knjigo konča s simbolnim naslovom Zadnja postaja.

Knjigi smo dodali še tri kratka pričevanja o Milošu Vauhniku, ki so jih prispevali hčerka štefka, dr. Vlado Bevc ter Ivo Jevnikar.

Knjigi je dodano obsežno imensko kazalo, ki zajema skoraj 600 imen. Sicer pa je v knjigi posebej zanimiv tudi zapis o Prežihovem Vorancu, pa pogovor z generalom Petorellijem Lalatto, časnikarjem Fracarollijem ...