ŽIVALSKI PARLAMENT

V knjigi je zbranih 45 humoresk in satir: Dvornega norca tožba ■ Glasovi ■ Nečloveška zgodba ali adam in eva uporabljata kondome ■ Dogodek v parku ■ Poziv na eksekucijo ■ Statistika ■ Halo, kdo ugaša luč? ■ Avtobus za indijo koromandijo ■ Idealist (prazna stran) ■ Za bodoče literate: deset zapovedi za pisanje kratke proze ■ Mafijska zgodba ■ Imate radi blues? ■ Nekrolog ■ Dober začetek ■ Zgodba o listu papirja ■ Volk pri brivcu ■ Revolucija (na papirju) ■ Pasje življenje ■ Dolgčas ■ Vse, kar želite ■ Od kod zgodbe? ■ Srečanje ■ Na avtobusnem postajališču ■ Iz pisem bralcev: Ohranimo drek na cesti! ■ Avtorjevo priznanje ■ Prišla je pomlad ali zgodba o strasti ■ Lepi pozdravi v pekel ■ Glavna nagrada ■ Enkratni preizkus osebne potrpežljivosti ■ Niti ene solze ■ Življenje je lepo ■ Glas ljudstva ■ Branje za lahko noč ■ Doktor kristl: Odločitev pred zoro ■ Svobodni svet poroča: Svinjski protest ■ Obisk iz vesolja ■ Obljubljena dežela ■ Moj srečen dan ■ Govoreča opica ■ Živalski parlament ■ Prodajalna srečne prihodnosti ■ Konec igre ■ Vsega so krivi rusi ■ Mama, samo ena je ■ Varuh Trnuljčice ■ Konec sveta.

Maja Novak, avtorica spremne besede, je o knjigi med drugim zapisala:

... Milan Petek pri svoji avtorski kilometrini že ve, da je »kako« pomembnejši od »kaj«. »Kaj« je lahko tudi naš, (zgolj) na prvi pogled banalni vsakdan, (navidezna) puščoba prebivanja v zaspanih blokovskih naseljih tega sveta, (ozdravljiva) naveličanost v dolgi zakonski zvezi, (dokazana) sprijenost in neumnost politike ter birokratskega aparata (ki sta bila gnila nedvomno že v Homerjevih časih) ... Vseh teh tem in še česa se je dotaknil Petek v Živalskem parlamentu pa tudi, denimo, igrivega premišljevanja praznega lista papirja in pisatelja, ki si priseže, da nanj ne bo nič napisal (nazadnje je s črkami zapolnil celo stran – a avtorjev prvotni namen je bil dober!).

To, kar Petka in njegov Živalski parlament krepko dviga nad povprečje, pa je »kako«. Igrivo, to smo že rekli. Z izdatnim ščepcem humorja. S človeško toplino. (Ta gotovo včasih prijetno preseneti tudi kakega malega grešnika, ki se trepetajoč znajde pred sodnikom za prekrške to je namreč v »resničnem življenju« naš avtor, pa z olajšanjem spozna, da vanj zre prizanesljiv, šegav, mačje kosmat obraz tak, za katerim se morda prav v tistem trenutku poraja »prekrškarska« zgodba Imate radi blues?) Z razumevanjem za človeške slabosti in hibe, skratka. A tudi z neprizanesljivo kritiko kapitalističnega, pogoltnega sveta ter slaboumnosti državnega aparata. (Prosim, prosim! – preberite vsaj Povabilo na eksekucijo čudovito, pretresljivo zgodbo, ki bi jo zlahka napisal kak Kafka, ko ne bi Petek s svojim globoko v duši zakoreninjenim humanizmom v lik objokane hčerkice vnesel še neponarejenega, ganljivega človeškega čustvovanja.) In s pogosto uporabo fantastike, ki nežno vdira v realnost, da ta postane resničnejša, bolj povedna od gole resničnosti. Tako vas bo zgodba Dogodek v parku spravila v prešeren smeh, kot da bi z lastnimi očmi uzrli zaprepaščenost mestnega paznika, meni pa se zdi še zlasti imenitno, da je v Avtobusu za Indijo Koromandijo na izlet v to pravljično deželo poslal kar sebe (tudi sicer svetovnega popotnika) in svojo ženo. Ker ju imam rada, jima iz srca privoščim ta lepi potep! ...

Če se vam vaša vsakdanjost zdi nepopisno dolgočasna in neobvladljiva, vzemite za zdravilo v roke to knjigo.