TRIGLAV, RELIGIOZNI POMEN PRI SLOVANIH

Vdneh 8. in 9. srpna 2009 je potekala na gradu Struga šesta konferenca o slovanski dediščini. Udeleženci iz različnih slovanskih držav so na njej razpravljali o skupni temi pomena boga Triglava. Čeprav se zdi na prvi pogled vsebina konference nova in področje še povsem neraziskano, temu ni tako.

V zgodovini so se slovanske in slovenske mitologije kakor tudi predkrščanske religije lotevali mnogi avtorji. Ohranila so se le redka dela, nekatera so bila celo sistematično uničena in prikrojena. Če smo pozorni na besedila Trubarja in Dalmatina, vidimo, da v protestantskem času ne pozivata ljubih Slovencev po etničnem ključu, ampak mobilizirata rojake na podlagi starodavnega verskega spomina, ki se je odražal tudi na samopoimenovanju takratnih Slovenov. Za njima Valvazor v svoji Slavi svoje opise slovanske stare vere nasloni na stare avtorje, ki opisujejo predvsem Slovane baltskega področja. Valvazor posredno preko opisa ljudskega vsakdanjika prekrasno upodobi arhaične tradicionalizme predkrščanskega časa pri kmečkem stanu na Kranjskem.

Najslabši čas za spomin naših prednikov je industrializacija devetnajstega in dvajsetega stoletja. Življenjski slog Evrope se spremeni, tudi v slovenskih zgodovinskih deželah. A prav ta, po svoje romantični čas, da Prešernovo pesnitev Krst pri Savici.

Ohranjeno ljudsko izročilo v zapisih Stanka Vraza bo potrebno vnovične presoje. Iskalcem v zgodovini se pridružita tudi Janez Trdina in nekoliko kasneje Jakob Kelemina. Nedvomno pa je morda najpomembnejše delo, ki ohranja spomin na predkrščanski čas, roman Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja, katoliškega duhovnika!

Po drugi svetovni vojni je raziskovanje daljne preteklosti zopet zamrlo. Šele v zadnjih desetletjih so posamezni avtorji, kot so Slavo Batista, Rafael Podobnik, Pavle Medvešček, Marjan Amalietti, Ivo Petkovšek in še nekateri, ponovno obudili našo mitološko tradicijo na različnih umetniških področjih. S padcem komunizma v vzhodnoevropskih, večinsko slovanskih državah, se je odprla nova priložnost za to, da se nadoknadi zamujeno. In resnično se je kot povodenj razlila po vsem slovanskem svetu želja po rekonstrukciji bogate slovanske mitologije in religije, ki sta bili vse do tega časa potiskani v stran z vsemi mogočimi sredstvi vseh mogočih oblastnikov različnih političnih in ideoloških barv.

V sklop tega novega svobodnega raziskovalnega duha je sodila tudi konferenca o bogu Triglavu. Upam, da bodo prispevki v zborniku na novo osvetlili obstoj predkrščanskega božanstva naših očetov in mater ter spremenili njegov pomen v premišljevanjih prihodnje znanosti. Čaka nas namreč stoletje poglabljanj in presenetljivih odkritij.

V zborniku so objavljeni naslednji prispevki: Nejc Petrič: Triglav - troedino božanstvo ■ Aleksandra Bajič: Triglav, Trojan, Trojstvo ■ Aleksandra Bajič: Triglav i Trojan ■ Miodrag Damnjanovič: Sloveni - Srbi i bog rata Troglav ■ Vesna Kakaševski: Vladar triju svetova ■ Aleksandra Marinkovič Obrovski: Triglav u starim srpskim narodnim pesmama i molitvama ■ Stojan Stanojevič: Triglav, Trojan in Sveto Trojstvo ■ Igor D. Gorewicz: Weles - Trzyglow, Wielozaczny bog podziemni, zarlych, magii, przysiag, chaous i... bydla ■ Matjaž Anžur: Pojav Triglava v kronološkem in sinkretičnem pregledu slovanske religioznosti ■ Agnieszka Kudlinska: Kon w kulturze i wierzeniach Slowian ■ Galina Lozko: Kult Svaroga v ... ■ Galina Lozko: Teologija Triglava za ukrainskimi džerelami ■ Volodimir Šajan: Kosmogonja svjatosti.