ZGODOVINSKE ČRTICE IZ POKNEŽENE GROFIJE GORIŠKO-GRADIŠKE

Zgodovinske črtice iz poknežene grofije goričko-gradiške so že četrta knjiga zgodovinarja Simona Rutarja v faksimilirani obliki. Med slovenskimi zgodovinarji in domoznanci ni še nihče imel tolikšne pozornosti potomcev (v faksimiliranem ponatisu so izšla na primer dela J. J. Valvasorja, A. Krempla, S. Kranjca, I. Vrhovnika) redki so tudi slovenski književniki (P. Trubar, I. Cankar), ki bi doživeli toliko faksimiliranih izdaj svojih objav.

Knjiga zajema trinajst različnih objav, izmed teh je deset izšlo v Koledarju za leto 1895, preostale pa v koledarju za naslednje leto.

Vsebina:

1. Samostan benediktink v Monasteru pri Ogleju
2. Grofje Neuhaus-št. Maver
3. Potovanje cesarja Leopolda I. po Goriškem leta 1660.
4. Goriški Travnik in knezonadškofijska palača
5. Papež Pij VI. leta v Gorici
6. Stran - Kromberg
7. Belinjska opatija
8. Prazgodovinska razkopavanja po gorenji Soški dolini in bližnji Benečiji
9. Zgodovinske črtice o Gorici
10. Goričani pred 100 leti
11. Razmere med Slovenci in Longobardi
12. Topografija gotiške dežele zd časa Rimljanov
13. Rimske ceste po Vipavski dolini in po KrasuRimske ceste po Vipavski dolini in po Krasu Izbor objavljenih člankov in razprav je bil opravljen tako, da se je mogel bralec seznaniti s preteklostjo goriške dežele od prazgodovine dalje. Vendar gradivo ni bilo objavljeno po kronološkem redu, saj so teme iz antične zgodovine Goriške pa tudi iz zgodnjega veka, objavljene v osrednjem delu, predvsem na koncu knjige (članki z zaporedno številko 8, 11-13), vendar je srednji vek zajet tudi v članku o samostanu benediktink v Monasteru pri Ogleju, označen s številko ena. Ta Rutarjev prispevek je predvsem pomemben zaradi objave listine benediktinske opatice Hermelinde iz druge polovice 12. stoletja. Dokument, ki govori o posesti samostana, priča o slovanski prisotnosti v Furlaniji in je v znatni meri pomagal zgodovinarju Milku Kosu pri njegovem študiju o nastajanju in poteku slovenske zahodne etnične meje. V srednji vek sodi tudi članek o opatiji Belinja pri Ogleju (številka 7). Prispevek (številka 2) o šentmaverskih gospodih Neuhaus je bil edini v knjigi še neobjavljen , članek Zgodovinske črtice o Gorici (številka 9) pa je bil prvič objavljen v v Dodatkih (str. 124-126) knjige Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (Ljubljana 1892-1893). Krajevnozgodovinski je članek o Kromberku in tamkajšnjih gospodih Coroninijih (številka 6). V cerkveno zgodovino Goriške sodita članka o goriškem Travniku in nadškofijski palači ter zapis o potovanju papeža Pija VI. na Dunaj skozi Gorico. Po sodobnem Churelizchevem besedilu je Rutar prevzel opis potovanja cesarja Leopolda I. po Goriškem leta 1660; o tem je pisal tudi prvi goriški zgodovinar p. Martin Bavčer, Rutar njegove objave ni poznal. Kratek zapis o zdravniku Muzniku (številka 10) je v prvi objavi izšel s podpisom Petra pl. Radicsa (Radies), kar pa je bilo očitno pomota.

Kot osma po vrstnem redu je bila objavljena razprava o prazgodovinskih izkopavanjih v gornjem Posočju . Razpravi o antični podobi Goriške sta objavljena na zadnjem mestu in sicer ima Topografija goriške dežele za časa Rimljanov številko dvanajst, trinajsti in zadnji pa je prispevek o rimskih cestah po Vipavski dolini in po Krasu. V zgodnji srednje vek pa posega sega razpravljanje o razmerju med Langobardi in Slovenci (številka 11).

(Povzeto po spremni besedi dr. Branka Marušiča.)