V SENCI ZGODOVINE

Leopold Verbovšek, diplomirani filolog, znan kot strokovnjak na področju toponomastike in kritične zgodovine, bojevnik za svobodo, nam predstavlja Davorina (Martina) Žunkoviča, častnika in predavatelja v avstro-ogrski armadi, z njegovim delom »Die Slaven, ein Urvolk Europas«.

Delo je izšlo leta 1910 na Dunaju ter je doživelo šest izdaj, a je moralo potem po zaslugi avstrijskih, jugoslovanskih in slovenskih jezikoslovskih strokovnjakov izginiti iz knjižnih polic. To pa zato, ker se njegove razlage in ugotovitve ne ujemajo s pogledi in teorijami zgodovinarjev o zgodovini slovanskih narodov, njihovem jeziku in kulturi.

Knjiga V senci zgodovine je tudi nekakšno nadaljevanje Verbovškove knjige »Komu (ni)smo tujci«.

Oba pisca odločno zavračata nekatere splošno sprejete aksiome in teorije kot sta »preseljevanje narodov« in »zakarpatska teorija« o prihodu Slovencev v današnjo domovino v 6. stoletju našega štetja. Pisca izhajata iz prepričanja, da so najstarejša evropska krajevna imena povezana z značilnostmi, s prvobitnimi danostmi, z označevanjem, zavarovanjem, obrambo, nadzorom in razmejitvijo ozemelj ter zemljišč kot tudi dejstva, da jih je moč pojasniti s slovanskimi jeziki. še več. Oba tudi verjameta v sorodstvo Etruščanov h, Slo-Venetov in opredeljujeta Kelte kot Venete. Prav tako drzni so njuni pogledi na jezik starih nerazvozlanih napisov in pisav. Predstavita nam etruščanske, germanske in slovanske napise v runah in jih nekatere gladko bereta z razumevanjem slovenščine.

V knjigi najdemo še vrsto osupljivih zanimivosti o naših prednikih še iz časov pred Kristusom m do danes. Seveda so vse trditve podkrepljene z navedbami zgodovinskih virov, citati ut razlagami.

Kritika dela s strani »uradne doktrine« stroke gotovo ne bo prijazna, upoštevati pa moramo iskreno prepričanje piscev da imamo Slovenci pravico, da si ustvarimo podobo o svojih prednikih m svoji zgodovini po svoji pameti in svoji presoji. S tem je bralec postavljen pred resen izziv, ki mu ga enkratno delo zastavlja za širjenje spoznanj o zgodovini in izvoru lastnega naroda in jezika.