JEZIKOVNI TEMELJI STAREJŠE SLOVENSKE ETNOGENEZE

Knjiga Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze v uvodnem sestavku z analizami razumevanj venetskih in starofrigijskih napisov avtorja in zahodnoevropskih jezikoslovcev odgovaja na strokovno vprašanje izbire ustreznega jezika razumevanja. Izvršene so številne primerjave glede uporabe črk, povprečnih dolžin besed ter deležev besed na začetno in končno črko. Prav vsi rezultati dokazujejo pravilnost razumevanja teh napisov na osnovi slovenskega jezikov in zavračajo razlaganje zahodnih jezikoslovcev na podlagi latinskih in imenskih pristopov.

Analiza narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov je pokazala, da so slovnične oblike, ki jih določajo končnice, močno vprašljive. Šele dovolj velika zanesljivost prevodov določa ustrezno delitev zvezno pisanih besedil kot osnovo za ugotavljanje stopnje narečnosti in knjižnosti. Delež narečnih besed je v obravnavanih predantičnih jezikih prevladujoč, zato bi morali za ustrezno uporabo končnic, jezikoslovci poznati dosedaj njim neznano narečje, v katerem so pisani ti napisi.

Podane so analize in primerjave glede uporabe črk, dolžin različnih in vseh besed, dolžin povedi in najpogostejših besed s slovenskimi in latinskimi besedili. Te analize so osnova prečrkovanja, delitve zvezno pisanih besedil in prevajanja navedenih predantičnih napisov. Podrobne obravnave napisov so zajete v katalogih, besede pa so prikatane v ustreznih besednjakih.

Prečrkovani, deljeni in prevedeni so vsi venetski, retijski in starofrigijski napisi in njihovo razumevanje je dovolj dobro za uspešno zaključeno delo. Venetski napisi obsegajo 421 napisov z 2.426 besedami in 7.879 črkami, retijski napisi obsegajo 219 napisov s 779 besedami in 2.301 črkami, starofrigijski napisi obsegajo 207 napisov z 867 besedami in 2.438 črkami. Venetski napisi so izrazito usmerjeni v versko in posmrtno življenje, retijski so bolj posvečeni lovu in obrambi, starofrigijski pa nam spregovore tudi o kmetovanju.